V bližini kraja, kjer lepo živimo,   so nam zgradili ogromno trgovino.   Prepolna je lepo pakiranih radosti,   produkt je kapitala in potrošniške norosti.   Ko vstopamo v to èudo od èudesa,   je tako kot da bi se odprla nam nebesa.   V njej ni reèi, ki je ne bi radi imeli,   vse kar ni prišraufano takoj bi s sabo vzeli.      Zato ker muèi nas   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!      Trgovke krasne, blagajnièarke luštne,   da èlovk ne ve al plaèa naj al naj jih kušne.   Raèun polmetrski pa nas hitro strezni,   odhajamo s samo kramo sami nase jezni.   Reklame mamijo in oglasi všeèni,   kupite le še to pa boste sreèni.   A konca ni, ponudba se spreminja   in sreèa nam beži, izmike se, izginja.      Zato pa muèi nas   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!      Daleè nekje pa vlada beda,   povpreèen èlovk tja ne pogleda.   Tam iz dneva v dan sliši se jok laènih otrok.   Rešili bi te okostnjake   že s tem kar zmeèemo v smetnjake.   Vendar le malo nam je mar   kako k sebi jemlje jih bog.      Nenehno se pehamo in hlepimo,   veè kot imamo, neskonèno veè želimo.   Pa ne dobrote, soèutja in modrosti,   ne, ne, nikoli ni zadosti naših nam norosti.   Prešlo v navado nam je unièevanje,   klanje živali, onesnaževanje.   Èe dokaj kmalu ne bomo izumrli,   cel svet z nami vred, vse bomo požrli.      Ker muèi, muèi nas   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!   La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!